Definicija urinske inkontinence:
To je uhajanje seča. Urinska inkontinenca je nesposobnost kontrole mokrenja, pri čemer voda nekontrolirano uhaja po kapljicah ali v celoti, tudi ko jo poskusimo zadržati. To predstavlja veliko ženskam pa tudi moškim velik socialni pa tudi higijenski problem.
Ta nadloga prizadane predvsem starejše prebivalstvo. Pri ženskah nad 64 let jih ima kar 70%. Uhajanje urina je vedno bolezensko, patološko, ne gre za normalno dogajanje.
Katere spremembe nastanejo s staranjem?
- zmanjšana raztegljivost mišice mehurja,
- zmanjšana elastičnost stene mehurja,
- zmanjšanje števila spontanih stiskanj mehurja,
- majšanje ravni ženskih hormonov (estrogenov).
Pri mlajših ženskah pride do problema zaradi slabljenja mišic medeničnega dna, to je posledica zaporednih porodov, pa tudi prevelike telesne mase. Tudi nekatere zdravila pripomorejo k slabemu vplivu na mehur.
Vrste inkotinence
1. stresna inkontinenca: je posledica oslabelih mišic medeničnega dna, mišica zapiralka zgubi možnost, da ostane stisnjena,
2. urgentna inkotinenca: pomeni preuranjeno stiskanje mišice mehurja, in to že ob nepolnem mehurju. Tako stiskanje mišice ponavadi postane spontano, sproži pa ga lahko že nenaden pritisk na trebuh,
3. owerflow inkotinenca: ta nastane zaradi zapore odtoka seča pred mehurjem ali splošne oslabelosti mišice mehurja.
4. mešana inkontineca: je kombinacija prvih dveh, stresne in urgentne inkotinence.
Preventivno ukrepanje je, da pijemo dovolj tekočine, da je naš urin nežne svetlo rumene barve. Več tekočine pijmo poleti in ob telesni dejavnosti. Najbolj primerna tekočina je voda, izogibati pa se moramo pitju kave in pijač, ki vsebujejo kofein. Isto velja za alkoholne in gazirane pijače. Poleg tega pa pazimo še na higieno sečil ter da na stranišče ne hodimo prepogosto, če smo to storili nekaj minut nazaj, prav tako ne zadržujemo polni mehur (npr. med potovanjem v avtu).
