Ste vedeli, da so bolezni črevesja v zadnjih letih čedalje pogostejše? In da je v ZDA rak debelega črevesja že prvi vzrok smrtnosti, v Evropi paje na drugem mestu? Toda težave v črevesju se lahko kažejo tudi v drugih organih, saj so v debelem črevesu točke, ki so z živčnim sistemom povezane z drugimi organi. Tudi zato si ta organ zasluži posebno pozornost.
Debelo črevo se mora izprazniti najmanj enkrat na dan. To je namreč greznica našega telesa, kjer se poleg preostankov prebave vsak dan zbirajo strupene snovi iz celotnega telesa, ki jih jetra po žolčevodu izločajo v dvanajstnik in skozi tanko črevo v debelo. Tam se zbirajo milijarde odmrlih celic iz vsega telesa. Če imamo zdravo debelo črevo, potrebuje hrana, ki jo zaužijemo, manj kot 24 ur za prehod skozi telo. S sodobnimi prehranjevalnirni navadami (predelano hrano, ki ima premalo encimov, vlaknin in hranilnih snovi ali jih sploh nima) pa se prehajanje hrane upočasni na tudi do 70 ur. V tem času pa se lahko v debelem črevesju nakopiči tudi več kilogramov odpadkov. Če te odmrle celice in strupene snovi ostanejo v telesu več kot 24 ur, pride do samozastrupitve. Zamašeno črevesje negativno vpliva na vse življenjsko pomembne funkcije, saj so vsi organi in sistemi v telesu povezani. Če je ogrožen eden od organov, bo njegovo vlogo prevzel drugi. A prenasičenost s strupi, slaba prebava in oslabljen imunski sistem dopuščajo kužnim klicam, da prodrejo v možgane, srce, sklepe, mišice in druge organe.
Zaprtje večinoma nastane zaradi napačnega prehranjevanja. Bela moka in vsi izdelki iz nje lepijo črevesje. Odpadki, ki bi morali iz črevesja, zato obtičijo, in ko prihajajo novi in novi odpadki, pritisnejo na stene debelega črevesa, ta pa se pod pritiskom napne in raztegne v premeru tudi do 30 cm, na drugi strani pa nastane zožitev, da blato komaj prehaja skozi takšne ožine. Tudi pretirano uživanje mesa, predvsem tistega močno pečenega na žaru in prekajenega, vodi k naj huj šim boleznim sedanjega časa. Človeško črevesje je dolgo okoli 10 metrov (mesojede živali imajo krajše, dolgo približno do dveh metrov), zato se meso oziroma odpadki iz njega zadržujejo dalj časa v njem in povzročajo gnitje. Rešitev je, da uživamo čim več svežega sadja, zelenjave, zelenja v obliki kašastih sokov in oreščkov, pridelanih ekološko, torej brez uporabe umetnih gnojil, pesticidov, fungicidov, herbicidov ter gensko nespremenjenih.
To pojasnjuje tudi, zakaj nekateri ljudje jedo zelo malo in imajo občutek, da imajo leno prebavo, ter celo mislijo, da se zredijo že s pogledom na hrano. Ne vedo pa, da lahko svojo presnovo pospešijo povsem naravno s primernejšimi kombinacijami hrane z upoštevanjem naravnih zakonitosti telesa, ki so nam dane z evolucijo. Nimajo po naravi počasne prebave, temveč jo zavirajo in s tem ogrožajo svoje zdravje.
Dokler smo mladi, telesu uspe prebaviti vso nezdravo hrano in nepravilne kombinacije hrane, z leti prebavljanja nezdrave hrane pa se črevesje »utrudi«, izločevalni organi pa ne zmorejo izločati vseh odpadnih snovi. Pojavijo se prvi znaki bolezni - po navadi tam, kjer smo najobčutljivejši oz. imamo boljšo predispozicijo za razvoj bolezni.
TANKO ČREVO
Tanko črevo je srce prebavnega trakta. V dolžino meri približno šest metrov, v njem pa se zaužita hrana pretvori v hranilo, ki naše telo nahrani in ga prepoji z energijo. V črevesni sluznici najdemo sisteme za nadzor, kot so sevi probiotikov in limfociti, imunoglobulin A (IgA), Peyerjeve ploščice in celice M. V tej sluznici je sedež naše imunosti, zato jo je vredno negovati in pravilno krepiti. Črevesna sluznica, ki je zelo tanka (2,5 mm), deluje kot pregrada med odpadnimi produkti zaužite hrane, med katerimi lahko najdemo tudi patogene bakterije (v blatu), in notranjost jo našega telesa (krvjo). Ta pregrada mora biti zelo učinkovita pri absorpciji in zelo varna v obrambi pred strupi, zato mora biti zdrava. Če ne deluje dobro in dopušča, da skoznjo preide veliko število molekul, tudi škodljivih, lahko izbruhnejo številne bolezni. Ena najpogostejših je sindrom razdražljivega črevesja.
DEBELO ČREVO
Debelo črevo je dolgo približno meter in pol in sega do zadnjika. Poleg izločanja sluzi je glavna funkcija debelega črevesja absorpcija vode in soli. V debelem črevesju se dogajata dva procesa: gnitje in vrenje. Pri gnit ju se beljakovinske molekule pretvorijo v enostavne in prebavljivo, pri vrenju pa črevesni mikroorganizmi razkrajajo vezi različnih ogljikovih hidratov za pridobivanje energije.
Simptomi lenega ali prepočasneqo debelega črevesja
Prebavni simptomi: zaprtje, napihnjenost, driska, vetrovi, prebavne motnje, bolečine v trebuhu. Splošno zdravje: bolečine v sklepih, bolečine v mišicah. Vedenjski simptomi: depresija, utrujenost, tesnoba, nihanje razpoloženja, motnje spomina. Imunski sistem: slaba odpornost, ponavljajoče se vaginalne okužbe in okužbe sečil, kožni izpuščaji.
Iz zakladnice Terra Nove
Probiotiki
Ste vedeli, da v prebavnem traktu živi okoli 100.000 milijard bakterij, ki pripadajo več kot 400 različnim vrstam? Da je v nas desetkrat več bakterijskih celic kat vseh človeških celic skupaj, njihova koncentracija pa je največja v črevesju? Vloga mikroorganizmov v prebavni cevi še ni v celoti pojasnjena, čeprav je znano, da opravlja vsaj dve nalogi: presnavlja gostiteljevo hrano in varuje pred okužbami.
Spremembe ravnovesja med bakterijskimi združbami so povezane z zdravstvenimi težavami in boleznimi. Za uravnavanje črevesne flore in izboljšanje prebave ter odpornosti se priporoča dodajanje blagodejnih mikroorganizmov - probiotikov skupaj s prebiotiki in vlakninami, ki jih za delovanje in razmnoževanje potrebujejo zdravju koristni mikroorganizmi.
Na spremembo mikrobioma vplivajo želodčne kislina, žolčne soli, prehrana, stres, staranje in celo sprememba podnebja. Če imate prebavne težave, previsok holesterol, zmanjšano odpornost ... , so probiotiki v veliko pomoč.
Pri Terranovi imate na izbiro Probiotični kompleks s prebiotiki za odrasle, za otroke pa Prijazno mikrofloro - otroški probiotiki. Osiromašeno črevesno mikroflora je dejavnik tveganja za prebavne težave in slabšo odpornost otrok, vpliva pa tudi na počutje. Zdravo črevesno floro otrok najbolj ogrožajo sodobna prehrana, bogata z enostavnimi ogljikovimi hidrati, in antibiotiki, ki neselektivno uničijo vse bakterije - škodljive in blagodejne.