Hormoni so zelo potentne molekule, ki imajo svoje tarče povsod po telesu, v njem pa številne vloge. In ker se mi (in naša telesa) med seboj razlikujemo, tudi medsebojne igre hormonov pri vsakem od nas potekajo drugače. Prav zato za težave ni preproste in čudežne rešitve, ampak moramo tudi sami sodelovati v zdravljenju, biti pozorni na počutje in odzive telesa.
Hormoni v telesu poganjajo, začenjajo in končujejo prebavne procese, vključeni so procese čustvovanj, misli in dejanj. Večinoma so narejeni za specifične naloge. Ko se enkrat sprostijo v telesu, se tudi porabijo, izgubijo, izločijo v procesih, s katerimi so povezani. Previsoke ali prenizke količine hormonov, ki so v telesu (pre)dolgo, povzročijo veliko zmede in škodijo zdravju. Kadar tako stanje traja dlje časa, postane hormonsko neravnovesje očitno tudi v razpoloženju in vedenju.
Prva znamenja lahko prikrijejo, zato lahko zaznamo šele bolezen
Hormoni nastanejo na dva načina: izločajo jih žleze ali pa jih tvorijo tkiva na istem mestu, kjer tudi učinkujejo. Ravnovesje ali harmonija hormonov pomeni, da so vrednosti vsakega posameznega hormona v telesu v optimalnem območju, sočasno morajo biti tudi v medsebojno pravilnih razmerjih. Vsak posamezen hormon ima svoje naloge in vpliva na točno določena tkiva, hkrati pa učinkuje tudi na druge hormone v telesu. Zato je zelo pomembno, da so hormoni v telesu v optimalnih količinah in medsebojnem ravnovesju. Zelo pomembno je obvladovati hormone nadledvične žleze, ščitnice in trebušne slinavke, ki zelo močno vplivajo na preostale hormone. Dolgotrajna in velika nihanja hormona ali hormonov spremenijo potek številnih drugih procesov v telesu, kar vodi v bolezen.
Prva znamenja in težave telo najpogosteje uredi brez naše vednosti, včasih jih celo prikrije, zato jih zaznamo šele, ko zares zbolimo. Različni hormoni imajo različne, vendar natančno določene naloge v telesu. Veliko jih je in skoraj vsak od njih vpliva tudi na psiho, ki se izrazi v počutju. Testosteron, na primer, je sicer moški hormon, vendar je tudi v ženskem telesu in pri obeh spolih izrazito vpliva na odločnost, jasnost razmišljanja, na srčno-žilni sistem, mišice, kostno maso in še kaj. Kadar je v ženskem telesu (pre)nizek, se to izrazi z depresijo in neodločnostjo ter izrazito občutljivostjo.
Progesteron je znan kot ženski spolni hormon, a je tudi v moškem telesu. V funkcionalni medicini velja, da je zaščitnik (predvsem ženskega) telesaz zlasti pred rakavimi obolenji, vpliva pa na številna tkiva: kožo, maščevje, mišice, možganovino. Nizke vrednosti progesterona dajejo sliko živčne, nemirne, asocialne osebe, ki je tudi neodločna, nespeča (z nočnim potenjem). Očiten je že manjši primanjkljaj progesterona (in estrogen je v premoči), zato nastopijo težave, kot so nenehna utrujenost, napetost mišic in živčevja, iritahilnost, agresija, anksioznost in jeza, napadi panike in besa, večja sta senzibilnost in zaznava bolečin, nespečnost s povečano živčnostjo, predmenstrualna napetost z občutljivostjo in napetostjo dojk, otekel in napet trebuh, predmenstrualno napenjanje trebuha, kopičenje maščobe v trebušnem predelu, menoragija in pretirane krvavitve, globoka bolečina med odnosi, rdečica in otekel obraz, povečane in boleče dojke, otekli gležnji in stopala.
Estrogen stimulira simpatični živčni sistem pri ženskah, kar vodi v anksioznost in razdražljivost (če je v presežku), nasprotno pa progesteron stimulira parasimpatični sistem. kar vodi v umirjenost. Torej dodajanje progesterona in uravnovešanje hormonov pripelje k dobremu počutju, posledično do zadovoljstva. Nizke vrednosti hormonov ščitnice običajno povzročajo zaprtje, nabiranje telesne teže, upočasnjenost v mišljenju in »megla v glavi«, vplivajo na videz in kakovost las, kože in nohtov.
Izrazita nihanja kortizola (hormona nadledvične žleze) prav tako vplivajo na lase (izpadanje), nohte in kožo (pege po zunanji strani rok) ter spremenjeno obliko telesa in povzročajo močna nihanja razpoloženja, prepirljivost, agresivnost in nespečnost. Vse to se lahko dogaja v telesu, ko so vrednosti posameznih hormonov še v mejah normale - po veljavnih medicinskih merilih takšna oseba torej ni bolna, čeprav je njeno počutje v resnici daleč od primernega.
Hormoni morajo biti uglašeni
Telo zazna nihanja v količinah izločenih hormonov in se odzove nanj! To se lahko pokaže kot depresija, utrujenost, slab libido, živčnost, otekanje, izpadanje las, pridobivanje teže, pojavijo se avtoimunske bolezni, težave srca in ožilja, malignomi ... Nikakor ne gre spregledati dejstva, da so med najmočnejšimi hormoni v telesu hormoni ščitnice. V navezi z njimi lahko drugi hormoni podprejo ali porušijo delovanje telesa, zato je pomembno, da so uglašeni.
Ivica Flis Smaka, dr. med., spec.
