Magnezij je eden od šestih bistvenih makromineralov v telesu, saj pomaga graditi kosti, omogoča delovanje živcev inje bistvenega pomena za proizvodnjo energije iz hrane. Magnezij je tudi pomemben elektrolit za dehidracijo, zato je še posebno pomembno, da poleti pazimo, da telo z njim preskrbimo v dovolj veliki količini.
.jpg)
Magnezij tudi ščiti pred nekaterimi kroničnimi boleznimi, zlasti tistimi, povezanimi s staranjem in stresom. Dokazano je, da ima terapevtsko vrednost pri zdravljenju glavobolov, astme, bolezni srca, hipertenzije in diabetesa. Magnezij pomaga vzdrževati normalno delovanje mišic in živcev, ohranja srčni ritem, podpira zdrav imunski sistem in krepi kosti. Vpleten je tudi v energetsko presnovo in sintezo beljakovin. Dokazali so tudi, da velik odstotek depresivnih ljudi trpi za pomanjkanjem prav tega minerala, zato je priporočljivo, da se pred uporabo drugih zdravil preveri, kako je z vrednostjo magnezija v telesu.
Pomanjkanje magnezija lahko pripelje do kroničnih bolečin, utrujenosti in nespečnosti. Za njegovo pomanjkanje je značilna napetost v vsem telesu. Ker živčevje ne more brez magnezija, ob njegovem pomanjkanju pogosto nastopijo nemir, tresavica, omotičnost, glavobol in motnje koncentracije ter krčevite bolečine v želodcu. Znaki pomanjkanja magnezija so tudi utripanje očesnih vek in ponavljajoči se občutki mravljinčenja v prstih, zmedenost, spremembe v osebnosti, depresija, izguba apetita, težave s srcem, visok krvni tlak, krči in motnje srčnega ritma. Potreb po magneziju pogosto ne moremo v celoti pokriti izključno s prelu-ano. Vzrok za to je sodoben, pogosto neuravnotežen in premalo raznovrsten način prehranjevanja. Živil, bogatih z magnezijem, na primer žit in oreščkov, današnji človek ne uživa redno, kaj šele pogosto. To velja zlasti za mlade ženske, ki s hrano v povprečju pokrijejo kvečjemu polovico dnevnih potreb.
Pomanjkanje lahko nastane tudi zaradi nekaterih fizioloških stanj, kot so driska, bruhanje, pre pogosta uporaba odvajalnih sredstev, pogosto pitje alkohola, pri sladkorni bolezni in težavah s ščitnico. Zdravnica dr, Danine Fruge iz medicinskega centra v Miamiju na Floridi pravi, da ima samo 25 odstotkov ljudi v ZDA dovolj magnezija, torej ga kar 75 odstotkom odraslih primanjkuje. Podobno je tudi v preostalih zahodnih državah, v katerih imamo podoben življenjski slog. Predelana hrana je osirornašena vitaminov in mineralov, zato je pomembno, da jemo čim bolj naravna živila organske in lokalne pridelave. Težava je tudi dejstvo, da pojemo vse več sladkorja, Za eno zaužito molekulo sladkorja potrebuje telo 54 molekul magnezija, da sladkor predela. Ves čas tudi živimo pod stresom, proizvodnja hormonov stresa pa prav tako porablja magnezij. Naše zaloge tega pomembnega minerala se tako hitro izčrpajo. Če jemljete zdravila proti bolečinam, za uravnavanje krvnega tlaka ali katere druge bolezni, ilnate prav tako lahko večjo porabo magnezija.
Dobra novica je, da magnezija ne moremo zaužiti preveč. Najbolje je, da ga zaužijemo s hrano, sicer pa izberemo prehranska dopolnila, v katerih je kombiniran s kalcijem. Magnezij namreč pomaga pri ustrezni asimilaciji in uporabi kalcija v telesu in tako preprečuje osteoporozo. Dr. Carolyn Dean zato pravi: »Če zaužijemo preveč kalcija brez zadostne količine magnezija. presežek kalcija ni uporabljen pravilno in lahko v resnici postane strupen, saj povzroča bolezni, kot so nekatere oblike artritisa, ledvičnih kamnov, osteoporoze in kalcifikacijo žil, ki vodijo do srčnega infarkta ter bolezni srca in ožilja. Učinkovitost in koristi kalcija, povezane z zdravjem kosti in preprečevanjem osteoporoze, so zelo oslabljene, če ni ustrezne ravni magnezija v telesu.«
Brez ustreznega ravnovesja magnezija in kalcija se slednji nalaga v ledvicah, kjer lahko povzroči Iedvične kamne, ali v koronarnih arterijah, kar lahko vodi do zamašitve arterij in sklepnega hrustanca, ne pa v kosteh, kjer ga najbolj potrebujemo.
