Nespečnost je najpogostejša motnja spanja v splošni populaciji in predstavlja pomemben javno-zdravstveni problem.1 Na trgu imamo za lajšanje težav s spanjem mnogo izdelkov, ki so dosegljivi tudi brez recepta. Večinoma so rastlinskega izvora, a le izbrani izdelki imajo status zdravila.
KAJ JE NESPEČNOST IN KAM VODI?
Nespečnost je težava, ki mnogim ljudem poslabša kakovost življenja. Simptomi nespečnosti prizadenejo približno 30 – 40 % odraslih, pri 7 % do 22 % posameznikov pa je nespečnost izražena do te mere, da lahko govorimo o klinično pomembni motnji. Brez ustreznega zdravljenja ima nespečnost pogosto kroničen potek in je povezana s tveganjem za različne duševne in telesne motnje ter znižano kakovostjo življenja prizadetega posameznika.
Natančno so oblike nespečnosti opredeljene v Mednarodni klasifikaciji motenj spanja, najpogostejša med njimi pa je psihofiziološka nespečnost. O kronični nespečnosti govorimo, ko ima bolnik težave vsaj 3-krat na teden v skupnem trajanju vsaj 3 mesece. Vendar za kronično obliko nespečnosti trpi manj ljudi kot za akutno obliko.
POSLEDICE TEŽAV S SPANJEM
• upočasnitev kognitivnih procesov, zmanjšana pozornost in koordinacija gibanja
• spremembe v delovanju telesnih procesov: presnove, izločanja hormonov in imunskega sistema Ustrezno prepoznavanje in zdravljenje motnje je zato potrebno.
Pri zdravljenju nespečnosti se danes vedno bolj uveljavljajo nefarmakološke metode, s pomočjo katerih skušamo vplivati na psihološke mehanizme, ki nespečnost običajno vzdržujejo. Med njimi je terapija prvega izbora kognitivno-vedenjska terapija kronične nespečnosti
KAKO SE LOTIMO TEŽAV S SPANJEM?
• nefarmakološki ukrepi:
− higiena spanja
− kognitivno-vedenjska terapija
− primerna športna in gibalna aktivnost
− prilagojena ergonomija spanja
• farmakološki ukrepi, če z nefarmakološkimi nismo bili uspešni:
− lahko uporabimo zdravila rastlinskega izvora, in sicer pri odraslih in mladostnikih nad 12 let (npr. korenina baldrijana)
− pri resnejših težavah s spanjem ali ob neučinkovitosti predhodnih ukrepov se za kratkotrajno zdravljenje akutnih oblik nespečnosti pri odraslih po smernicah uporablja nebenzodiazepinski hipnotik (zdravilo na recept)
NESPEČNOST IN BALDRIJAN KOT POMOČ IZ NARAVE
Nespečnost je lahko tudi posledica stresa, zato je veliko zdravil, ki se uporabljajo pri nespečnosti, enakih, kot se uporabljajo za lajšanje stresa. Podobno velja tudi za zdravila rastlinskega izvora. Tovrstni učinki so najbolj raziskani pri baldrijanu (zdravilni špajki, Valeriana officinalis).
Baldrijan je edina zdravilna rastlina s pomirjevalnim učinkom, pri kateri so učinki dokazani z dovolj kakovostnimi kliničnimi raziskavami, da jo je Evropska agencija za zdravila uvrstila v skupino zdravil z dobro uveljavljeno medicinsko uporabo.
S kliničnimi raziskavami je najbolj raziskano delovanje izvlečkov baldrijana, pripravljenih s 40- do 70-odstotnim etanolom. Uporabljajo se za lajšanje blage vznemirjenosti, napetosti in motenj spanja oz. za lažje uspavanje in pomoč pri spanju.
Veliko število kliničnih raziskav nedvoumno dokazuje uspavalni učinek baldrijana. Po drugi strani pa kljub velikemu številu farmakoloških raziskav še vedno ne poznamo točnega mehanizma delovanja in posameznih snovi v baldrijanu. Zdi se, da je klinični učinek posledica sinergističnega delovanja več snovi, ki delujejo po več mehanizmih na GABA-ergični sistem v možganih.
BALDRIJAN V ZDRAVILU ALI PREHRANSKEM DOPOLNILU?
Izdelki iz iste zdravilne rastline imajo lahko status zdravila, drugi pa prehranskega dopolnila.
Pri izdelkih, ki imajo status zdravila, zakonodaja natančno opredeljuje, kako se z načinom proizvodnje ter z notranjim in zunanjim nadzorom kakovosti zagotavlja, da so kljub omenjeni variabilnosti vse serije zdravila učinkovite v celotnem roku trajanja uporabnosti.
