Dolgotrajni stres trajno poškoduje naše telo in vodi v razvoj nevrodegenerativnih in srčno-žilnih obolenj, avtoimunih bolezni in raka.
Ko smo v stresu, možgani telo postavijo v višjo prestavo in izključijo telesne funkcije, ki za preživetje niso nujno potrebne. Če se to zgodi prevečkrat ali traja predolgo, pride v organih do trajnih poškodb in bolezni. Zato se moramo naučiti upravljati stres.
Posledice stresa vplivajo na naše telo, počutje in vedenje. Ko si stresi sledijo drug za drugim, ko trajajo mesece in leta, potem začne prihajati do celičnih deformacij naših organov, do degenerativnih procesov, prehitrega staranja in odmiranja celic ali do njihovega nekontroliranega razmnoževanja. Vse to vodi v kronična degenerativna obolenja posameznih ali več organov. Zato je danes stres eden glavnih krivcev za razvoj nevrodegenerativnih in srčno-žilnih obolenj, avtoimunih bolezni in
raka, razlaga Miša Komar Žiberna, direktorica družbe Aglea, d. o. o.
V višji prestavi
Kako se telo odzove na stres? Enostavno povedano se postavi v višjo prestavo, razlaga sogovornica. Tako kot avto potrebuje več energije za hitrost, odzivnost, koncentracijo, poskočnost, da se ščiti ali da teče, kolikor hitro zmore. Ko se to zgodi, hipotalamus, majcena žleza v možganih, pošlje znak za preplah skozi možganske živčne celice v vse organe našega telesa.
Kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči, da se v nadledvični žlezi sprosti cel niz hormonov, od katerih dobro poznamo predvsem adrenalin in kortizol. Adrenalin pospeši srčni
utrip in pretok krvi ter s tem omogoči hitrejše prenašanje goriva. Kortizol, najpomembnejši stresni hormon, poveča količino sladkorja (glukoze) v krvi in posledično v možganih. Omogoča dostopnost niza snovi za obnovo celic in tkiv (ob stresu nastajajo celične poškodbe in s tem poškodbe tkiv). Kortizol tudi spodbudi imunski sistem, pri čemer se omeji delovanje »manj potrebnih« organov, kot so prebavila, razmnoževalni organi in proces rasti. Sistemski alarm tudi komunicira z deli možganov, ki nadzirajo naše gibanje, motivacijo in strah.
Racionalnost, ki uničuje telo
Naše telo se ob tem vedno obnaša zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne.
A večkratno izločanje posameznih funkcij organov povzroča napake v njihovem delovanju. Te napake lahko postanejo nepopravljive in tako vodijo v prezgodnje deformacije, staranje, odmiranje in s tem razvoj kroničnih degenerativnih obolenj.
Takoj po stresu se količina stresnih hormonov zmanjša, kar omogoči, da se telo vrne v normalno stanje delovanja. Kratkotrajna obramba telesa pred stresom je v tistem trenutku dobrodošla. Ubija nas dolgotrajni stres Če pa si stresi sledijo drug za drugim, če so dolgotrajni, potem so takšni obrambni mehanizmi za naše telo in duha zelo škodljivi. Dolgotrajna aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja zahteva ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh naših organov je ogroženo, prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov.
Jani Železnikar IRONMAN:
CELLFOOD redno uživam skoraj tri leta in od začetka do danes so se moje psihofizične sposobnosti močno povečale. Premagovanje dolgotrajnih naporov na treningih ni več tako naporno in posledično tudi rezultati niso zanemarljivi. Moč in vzdržljivost ne glede na leta (51let) se mi je povečala. Najboljše rezultate dosegam prav v tem obdobju.
