Magnezij je eden ključnih mineralov, ki ga telo ne proizvaja samo, zato ga moramo vnašati s hrano ali nadomeščati. Vsi pripravki z magnezijem pa niso enako učinkoviti, razlikujejo se v stopnji biološke razpoložljivosti in možnosti absorpcije.
Magnezij je nepogrešijiv za normalno delovanje celic, za proizvodnjo energije ter za gradnjo in razgradnjo ogijikovih hidratov, maščob in beljakovin. Je sestavni del krvne plazme in potreben za krčenje mišic, vključno s srčno mišico. Največ, skoraj 70 odstotkov ga je v kosteh, saj je potreben za normalno rast in strukturo kosti. Magnezij je kofaktor v več kot 500 encimskih reakcijah in več kot 300 presnovnim encimom. Deluje kot protiion za energijsko bogat adenozin trifosfat (ATP), ki nastane z oksidacijo maščobnih kislin. Magnezij je kijučen za strukturne funkcije beljakovin, nukleinskih kislin in za reakcije mitohondrijev, ki proizvajajo celično energijo. Je tudi naravni antagonist kalcija. Magnezij modulira signalne transdukcije inzulina in celične proliferacije, ima pa tudi antiapoptozne lastnosti.
Vzroki za pomanjkanje magnezija
Do pomanjkanja lahko privedeta predvsem neuravnotežena prehrana in stres, ki ne zagotovita zadovoljive absorpcije magnezija v telo, pa tudi določena fiziološka stanja, kot so driska, bruhanje, pogosto pitje alkohola, sladkorna bolezen in težave s ščitnico; pojavi se lahko tudi v primeru zajedalcev in kandide ali ob jemanju določenih zdravil (npr. diuretikov, kemoterapevtikov, zaviralcev protonske črpalke in antibiotikov). Večje težave s pomanjkanjem magnezija občutijo sladkorni bolniki, bolniki s celiakijo in starejši - predvsem zato, ker se celična presnova z leti upočasni in je absorpcija iz hrane slabša. Več magnezija potrebujejo nosečnice in doječe matere, pa tudi športniki, saj je pomemben za regeneracijo.
Organske oblike magnezijevih soli imajo najvišjo biološko razpoložljivost
Organske oblike magnezijevih soli (citrat, askorbat, malat, laktat, glukonat, aspartat) se bolje absorbirajo v telesu kot anorganske (karbonat, oksid, klorid, fosfat, sulfat). Dokazano je, da je samo organsko vezani magnezij v obliki citrata ali aspartata razpoložljiv na celičnem nivoju in da se anorganske soli magnezija, kot sta magnezijev karbonat in oksid, sicer resorbirajo v kri, vendar niso razpoložljive ostalim tkivnim celicam.
Magnezijev citrat je bolj biološko razpoložljiv kot druge oblike magnezijevih soli.
Zaključek
Magnezij je četrti najpogostejši mineral v človeškem telesu in je ključnega pomena za zdravje. V pripravkih se najpogosteje nahaja v obliki oksida ali citrata. Glavna razlika med njima je v absorpciji, saj se oksid skorajda ne zmore absorbirati, medtem ko se magnezijev citrat zelo dobro absorbira. Magnezijev citrat ima številne blagodejne učinke, predvsem na mišice in tkiva, saj se absorbira v celice, kjer potekajo biokemični procesi.
