Imunski sistem je del našega telesa in varuje telo pred infekcijami, ki jih povzročajo tujki (npr. bakterije, virusi, glive, ... ), ki uspejo vdreti v telo.
V grobem imunski sistem delimo na prirojen ter pridobljen imunski sistem. Za slednjega je značilen specifičen odziv, ki se izrazi šele po določenem časovnem obdobju in temelji na tako imenovanem imunskem spominu. Za prirojeni imunski sistem je značilen nespecifičen odziv (brez imunskega spomina), katerega privzamemo z rojstvom in je del mogočnega človeškega ustroja.
Beta-(1,3)-(1,6)-O-glukani (prizvajajo ga kvasovke) podpirajo delovanje tega prirojenega imunskega sistema. Beta-glukani se vežejo na makrofage v črevesnem traktu in znotraj le-tega okrepijo fagocitozo z vezavo na makrofage. Tako je obrambni sistem okrepljen in pripravljen na večje količine tujkov kot sicer.
Prenos beta-glukanov iz črevesja v krvni obtok preko Peyerjevih plošč
Peyerjeve plošče so del končnega odseka tankega črevesja, ki je ključnega pomena za imunski sistem. Raziskovalci so z označevanjem molekul ugotovili, da se preko celic v tem delu črevesja beta-(1,3)-(1,6)-O-glukani vežejo na makrofage, ki jih nato prenesejo v druge za imunski odziv pomembne dele telesa.
Prenos beta-glukana je možen tudi s pomočjo makrofaga!
Makrofagi z beta-glukani se prenašajo do različnih predelov imunskega sistema, npr. vranice, limfnih vozličkov in kostnega mozga. Tako locirajo svojo ciljno destinacijo in se ji približajo že po treh dneh. Naslednji dan pa je že opažen razkroj beta-glukanov na fragmente, peti dan pa so fragmenti že vezani na receptorje nevrofilcev in drugih granulocitov v kostnem mozgu in tako uspešno stimulirajo delovanje obrambnih celic pred napadi tujkov.
Več o imunskem sistemu lahko preberete tudi na portalu dobrega počutja www.vir-zdravja.com
