Sindrom fibromialgije je kronična bolezen, ki pa jo z zdravili in gibanjem lahko dobro obvladujemo.
Maja med drugim obeležujemo tudi svetovni dan ozaveščanja o fibromialgiji, ki prizadene približno dva odstotka prebivalstva v zahodni Evropi in Združenih državah Amerike. V Sloveniji je ta bolezen nekoliko redkejša. Fibromialgija lahko prizadene vse starostne skupine, pogostejša je pri ženskah. Gre za sindrom iz skupine zunajsklepnega revmatizma, pri katerem je bolnik močno utrujen in občuti razširjeno bolečino v mišicah, vezeh in kitah, ki predstavljajo mehko vezivno tkivo telesa.
Diagnostična merila opredeljujejo, da ima oseba fibromialgijo, če občuti razpršeno bolečino v mišicah in vezeh po vsem telesu, ki traja vsaj tri mesece. Vzroka za fibromialgijo ne poznamo.
Raziskovalci domnevajo, da bolezen povzročajo različni posamični dejavniki ali pa več teh dejavnikov hkrati: nalezljiva bolezen, poškodba, čustven pretres, hormonske spremembe, nastanek druge bolezni, npr. revmatoidnega artritisa.
Žgoča, pekoča, trgajoča bolečina
Ljudje, ki jih prizadene fibromialgija, običajno občutijo razširjeno bolečino v mišicah in vezeh vsega telesa. Lahko pa jih sprva boli le en predel telesa in se bolečina pozneje razširi na druge dele. Bolečino opisujejo različno: žgočo, pekočo, trgajočo ali pa navajajo okorelost. Jakost bolečine se čez dan pogosto spreminja in je odvisna tudi od dejavnosti posameznika ali pa vremena, spanca in stresov. Večina ljudi s to boleznijo bolečino občuti ves čas, pri nekaterih je zelo močna. Približno go odstotkov ljudi s fibromialgijo je zmerno do močno utrujenih in slabše telesno zmogljivih, večina ima moten spanec, ponoči se pogosto prebujajo. Ker moten spanec spremeni tvorbo različnih snovi, ki omogočajo celjenje manjših mišičnih poškodb ali odločajo o občutenju bolečine, to za povrh poslabša simptome fibromialgije.
Pogosto se sindrom fibromialgije prekriva z bolezenskimi stanji, ki so posledica neustreznega delovanja živčevja in žlez z notranjim izločanjem (npr. sindrom kronične utrujenosti, sindrom preobčutljivosti za številna kemična sredstva in neurejen menstruacijski cikel). Približno polovica ljudi s fibromialgijo ima pogosto tenzijski ali celo migrenski glavobol. Pogost je tudi sindrom vzdraženega črevesja, zaradi krčev in vzdraženosti sečnega mehurja pa posamezniki nenadoma in pogosto izpraznjujejo sečni mehur.
Ne tako redki so pri osebah s fibromialgijo tudi vrtoglavica, suhost oči in ust ter bolečina v obeh čeljustnih sklepih, ki izvira iz okolnih mišic in vezi. Zaradi preobčutljivosti žilja za zunanjo toploto in vlago lahko koža pri osebi s fibromialgijo prehodno spremeni barvo. Včasih občuti posameznik v rokah, dlaneh, nogah, stopalih ali obrazu mravljinčavost ali omrtvičenost, ima občutek nabrekanja prstov. Pogoste so boleče menstrualne krvavitve in težave pred menstruacijo. Pogosta je preobčutljivost za vonjave, glasne zvoke, močno svetlobo...
Diagnoza: vsaj 11 bolečih točk
Diagnoza fibromialgije je možna le z natančnim kliničnim pregledom - ne omogoča je nobena laboratorijska preiskava, rentgensko slikanje ali mikroskopski pregled. Zdravnik diagnozo potrdi ob navedbi razširjene mišične bolečine, ko najde večino (vsaj n od 18) na pritisk bolečih mest (kot prikazuje slika).
Zdravljenje osebe s sindromom fibromialgije poteka na več načinov:
- s protibolečinskimi zdravili, uspavali in tudi z zdravili proti depresiji,
- z vajami za krepitev mišične moči in zvečanje zmogljivosti srčno-žilnega sistema,
- s postopki sproščanja mišične napetosti,
- z osveščanjem bolnikov o bolezni in njenem obvladovanju.
Dejavniki, ki poslabšujejo bolezen, so telesna nedejavnost, poškodbe, hormonske spremembe, čustveni pretresi, pretirana telesna vadba, slaba drža, neprilagojeno delovno mesto.
Pomemben del zdravljenja: gibanje
Redne zmerne telesne gibalne vaje in raztezne vaje so pomemben del protibolečinskega zdravljenja, saj vzdržujejo mišično moč in zmanjšajo okorelost. Bolnikom pri boljšem obvladovanju bolezni pomagajo v slovenskem Društvu za fibromialgijo.
