Po besedah asist. dr. Mojce Urbančič iz Očesne klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani je diabetična retinopatija najpogostejši pozni zaplet sladkorne bolezni. Je glavni vzrok slepote med delovno aktivno populacijo v razvitih državah. Število bolnikov s sladkorno boleznijo se povečuje in pričakovati je, da se bo s tem posledično povečala tudi pogostnost diabetične retinopatije.
Približno ena tretjina bolnikov s sladkorno boleznijo ima diabetično retinopatijo in približno ena tretjina bolnikov z diabetično retinopatijo ima spremembe, ki ogrožajo vid. Po dvajsetih letih trajanja sladkorne bolezni imajo skoraj vsi bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1, in približno 60 % bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 znake diabetične retinopatije.
Glavni dejavniki tveganja
Za začetek in napredovanje diabetične retinopatije so najpogostejši dejavniki tveganja neurejena sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija in hiperlipidemija.
Diabetična retinopatija je bolezen mrežnice in drobnih žilic, ki jo prehranjujejo.
Bolniki z diabetično retinopatijo so v zgodnejših stopnjah bolezni pogosto brez težav. Z napredovanjem bolezenskih sprememb lahko pride do poslabšanja vida. Najpogostejša vzroka za poslabšanje vida sta diabetični makularni edem in proliferativna diabetična retinopatija.
Bolniki z diabetičnim makularnim edemom imajo meglen vid, slabše zaznavajo barve, kontraste ... Ti bolniki imajo težave z branjem in drugimi opravili ter aktivnostmi, ki zahtevajo dobro vidno ostrino. Zaradi slabega vida ne morejo voziti avtomobila, so odvisni od tuje pomoči, pogosto depresivni, kvaliteta njihovega življenjaje slabša. Težko zmorejo vsakodnevne aktivnosti, tveganje za umrljivost je večje. Proliferativna diabetična retinopatija je napredovana stopnja diabetične retinopatije, pri kateri zaradi obsežne ishemije, ki je posledica zapore mrežničnih kapilar, nastanejo nove žile, t. i. neovaskularizacije. Zaradi le-teh lahko pride do obsežnih krvavitev v steklovino ali do odstopa mrežnice. Obe stanji lahko v zelo kratkem času zelo poslabšata vid,« poudarja asist. dr. Mojca Urbančič.
Ali lahko preprečimo diabetično retinopatijo?
»Diabetične retinopatije ne moremo zares preprečiti, lahko pa z dobrim vodenjem sladkorne bolezni in dobrim nadzorom ostalih dejavnikov tveganja, kot sta hipertenzija in hiperlipidemija, upočasnimo njen nastanek in napredovanje. Zelo pomembni so presejalni pregledi bolnikov s sladkorno boleznijo za zgodnje odkrivanje bolezni in pravočasen začetek zdravljenja diabetične retinopatije. Z ustreznim presejanjem bolnikov s sladkorno boleznijo in z ustreznim ter pravočasnim zdravljenjem diabetične retinopatije lahko za več kot 90 % zmanjšamo tveganje za hudo okvaro vida.«
Kdaj začnete zdraviti diabetično retinopatijo?
»Začetnih sprememb na očesnem ozadju ne zdravimo, take bolnike le skrbno spremljamo. Z zdravljenjem začnemo, ko je to indicirano, torej takrat, ko se zaradi diabetičnega makularnega edema poslabša vid ali ko se razvije proliferativna diabetična retinopatija oziroma obstaja veliko tveganje za razvoj le-te.«
Kako dobri so strokovnjaki na Očesni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani v primerjavi s strokovnjaki z drugih očesnih klinik po Evropi?
»Na tem področju imamo veliko znanja, ki ga uporabljamo tudi pri vsakodnevnem delu z bolniki. Rezultati naših raziskav s področja diabetične retinopatije so objavljeni v uglednih mednarodnih oftalmoloških revijah in tuji strokovnjaki citirajo rezultate naših raziskav. Rezultati našega zdravljenja so primerljivi z rezultati strokovnjakov v očesnih bolnišnicah v razvitih državah. Bolnike zdravimo v skladu s sodobnimi mednarodnimi smernicami in slovenskim bolnikom je dostopno enako zdravljenje, kot ga imajo bolniki v razvitih državah.
Z namenom doseči prav vsakega bolnika v Sloveniji izboljšujemo naš presejalni sistem zgodnjega odkrivanja bolnikov z diabetično retinopatijo. Zgodnje odkrivanje diabetične retinopatije je zelo pomembno za preprečevanje hudih zapletov in izgube vida. Z rednim presejanjem bolnikov s sladkorno boleznijo je mogoče odkriti bolnike, katerih vid je ogrožen, ter jih pravočasno zdraviti.«
Kako uspešne so operacije? V katerih primerih se odločite, da ne boste operirali?
»Operiramo zaplete proliferativne diabetične retinopatije in v nekaterih primerih tudi spremembe, ki vplivajo na nastanek določene oblike diabetičnega makularnega edema. Na uspešnost operacije pomembno vpliva stanje očesa pred operacijo. V večini primerov lahko dosežemo dobre anatomske rezultate, funkcionalni rezultati pa so v veliki meri odvisni od že prej prisotne poškodbe tkiva, ki je posledica sladkorne bolezni. V določenih primerih operacije preložimo, ker so na voljo manj invazivni terapevtski posegi, ki so lahko prav tako učinkoviti.
Za operacijo se ne odločimo, kadar menimo, da z njo ne moremo izboljšati stanja očesa in povrniti vida. V takšnih primerih bi operacija pomenila dodatno tveganje ali celo poslabšanje stanja namesto izboljšanja in tega seveda nočemo.«
Resnična zgodba: »Tveganje imejte pred očmi!«
Gospa Mikec Jožica, upokojena otroška medicinska sestra, živi s sladkorno boleznijo že 36 let. Ko je izvedela, da je zbolela za diabetesom, sta ona in njena družina doživeli hud udarec. Stara je bila komaj 25 let in težko se je sprijaznila s tem, da jo je doletela ta huda bolezen. V primerjavi z današnjimi časi je bila terapija tedaj dosti težja, saj so bili inzulini slabi in neprečiščeni, igle so bile debele in velike, morala si jih je sama prekuhavati, saj so bile namenjene večkratni uporabi. Sladkorna bolezen ji je spremenila življenje. Pred štirimi leti so ji zdravniki ugotovili tudi diabetično retinopatijo.
Ko je gospa Mikec izvedela za diabetično retinopatijo, je bila zelo prestrašena. Vedela je, da lahko v skrajnem primeru tudi oslepi. Njene oči in njen vid sta bila dolgo v središču dogajanja v njenem življenju. Okulistka dr. Cvetka Oberč jo je pomirila in ji pojasnila, da ima dobre možnosti za uspešno zdravljenje. Na Očesni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, kjer po besedah ge. Mikec dobro sledijo napredku pri zdravljenju v svetovnem smislu, so jo zaradi diabetične retinopatije zdravili z biološkimi zdravili. Zelo jo je skrbelo, saj zdravljenje poteka z injekcijami, ki jih vbrizgavajo neposredno v oko. Pred vsako novo injekcijo se je počutila neprijetno.
Bila je v dobrih rokah
»Po temeljitem pregledu pri odlični očesni zdravnici dr. Mojci Urbančič na Očesni kliniki v Ljubljani sem se pomirila, saj mi je dr. Urbančičeva lepo pojasnila ves potek zdravljenja. Zelo sem ji hvaležna in jo cenim ne samo zaradi njenega visokega strokovnega znanja, ampak tudi zaradi prijaznega odnosa do bolnikov, ki smo včasih nerodni in neučakani, kar lahko podaljšuje proces zdravljenja,« se zaveda ga. Mikec.
Gospe Mikec se je zdravstveno stanje hitro izboljševalo. Prejela je osem injekcij zdravila v levo oko in štiri v desno. Na začetku zdravljenja je očesno kliniko obiskovala vsakih pet ali šest tednov in po vsakem obisku je čutila izboljšanje. Ko je bilo stanje diabetične retinopatije najhujše, je imela le še 75 odstotkov vida, danes pa je njen vid stoodstoten. »Vsakič, ko sem vstopila v ordinacijo dr. Urbančičeve, me je sprejela z nasmehom, kar je bil znak, da se je stanje ponovno izboljšalo,« nam je prijetne spomine zaupala ga. Mikec.
Življenje teče naprej
Zaradi težke diagnoze in pogostih obiskov očesne klinike ima ga. Mikec, kot pravi, danes do oči drugačen odnos. »Po naravi sem optimistka in imam veliko volje. Težave, ki jih doživljam, premagujem mirno in ohranjam veder pogled na življenje. Zaupam v ugoden potek vseh stvari. Trudim se in dopovedujem si, da bom zmogla,« pove ga. Mikec, ki ji kljub upokojitvi ni nikoli dolgčas, saj je družbeno zelo dejavna. Je podpredsednica Društva diabetikov Novo mesto, kjer zaradi svojega bogatega znanja - premore ga zelo veliko, saj je bila medicinska sestra in je dolgoletna diabetična bolnica - deluje tudi kot strokovna sodelavka, ker želi pomagati diabetičnim bolnikom.
Vir: mojDOKTOR, www.mydoctor.si
